|
Revija Borec je humanistična revija, ki se posveča zgodovini in aktualnosti antifašizma in osvobodilnih gibanj, pri čemer poudarja njihovo mednarodno vpetost in presežno naravnanost, zato ne pristaja na nacionalistične in etnicistične paradigme v zgodovinopisju ali na zvajanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja na folkloro in ideologijo. Razvija temeljno razsežnost uporništva kot razrednega boja, družbenega transformiranja, solidarnosti. Opira se na historični materializem, svetovno-sistemske pristope raziskovanja, ki razčlenjujejo notranje, sistemske povezave med fašizmom, kolonializmom, rasizmom, šovinizmom, antifeminizmom itn., ki zaradi prevlade kapitalizma niso stvar preteklosti. Zaradi tega ostaja temeljni vzgib revije ozaveščanje in izobraževanje. Objavlja dokumentarno pričevanjsko gradivo, zgodovinske in družbeno-ekonomske analize obravnavanih tematik, apele in pobude, poglobljene intervjuje, zgodovinska in sodobna dela družbeno zavzetih umetnikov in umetnic, osredotoča se na procese izkoriščanja, podrejanja in prisvajanja (globalizacija revščine, vplivi reform Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, financializacija javnih ustanov, privatizacija družbenega, kolektivnega – uničevanje javnega zdravstva in šolstva). Letno izide 12 številk v 4 zvezkih, posebne tematske številke so v osnovi intervencije (izbor iz zadnjega desetletja: Strpnost ni dovolj; Skriti otroci druge svetovne vojne; Fašizem in država; O izkoriščanju, nadvladi in razredih; Dvojna kriza evropskih integracij; Financializacija; Oddogodenje zgodovine: primer Jugoslavije; Spol, literatura in kulturni spomin v pojugoslovanskem prostoru).
Zgodovina revije:
Revijo Borec je decembra 1948 ustanovil republiški odbor Zveze združenj borcev NOB, neprekinjeno izhaja od septembra 1949, danes ob podpori Javne agencije za knjigo RS. Ustanovljena je bila v prelomnem letu kot branik idej jugoslovanskega partizanskega gibanja in revolucionarnih pridobitev NOB, Avnoja, odločitve za mir nasproti blokovski politiki in odločitve za nadaljnje razvijanje socializma. Na tej poti se je z ustanovitvijo Založbe Borec izoblikovala iz borčevskega glasila najprej v vojnozgodovinski mesečnik. V osemdesetih letih je bilo vodenje revije prvič predano urednici, Mileni Štrajnar, ki je vojnozgodovinsko usmeritev razširila v antropologijo in literaturo ter zapostavljene tematike zgodovinskega raziskovanja. To pot je nadaljevalo uredništvo v devetdesetih letih, ki se je oblikovalo v krogu Publicističnega društva ZAK, ustanovljenega zato, da je po ukinitvi Založbe Borec in spremembi družbeno-ekonomskega sistema omogočilo preživetje revije v času ne le preobračanja zgodovine, temveč brisanja zgodovine in pridobitev socializma, v času privzgajanja sovraštva do idej in stvarnega pomena komunizma v razvoju delavskih in osvobodilnih gibanj, v razvoju družbe. V tem obdobju revije se je uredništvu pridružilo veliko kritičnih študentov in študentk ter mladih raziskovalcev in raziskovalk na področju humanistike in družboslovja, zlasti iz krogov DPU, danes Inštituta za delavske študije, ki so v reviji videli možnost za mednarodno usmerjeno platformo svojega družbenokritičnega in teoretskega delovanja. Leta 2012/13 se je Društvo ZAK pripojilo humanistični Založbi Sophia, ki od takrat izdaja revijo in ki je tudi sama prehodila podobno zgodovinsko pot.
|
